

Gozdna učna pot v Radovljici je bila ena prvih učnih poti v Sloveniji - odprta je bila 1977 leta. Žal je učno pot že po nekaj letih – februarja 1984 prizadel vetrolom, ki je uničil nekaj zanimivih objektov.
Leta 1994 je postal upravljalec poti Zavod za gozdove, območna enota Bled. V letu 1995 smo učno pot temeljito obnovili in dopolnili. Od takrat je pot ves čas redno vzdrževana in pripravljena za strokovno vodenje obiskovalcev. Svet občine Radovljica je gozdove, po katerih poteka učna pot, leta 2000 razglasil za gozd s posebnim namenom.
Učna pot je le slab kilometer oddaljena od Radovljice in poteka po lahko prehodnem ravninskem gozdu. Dolga je 2, 5 km, za najmlajše obiskovalce jo primerno skrajšamo. Pot nam nudi možnost predstavitve številnih drevesnih vrst, starih orodij, lovskih tematik ter številnih drugih zanimivosti, zato je privlačna za vse obiskovalce.
Osnovni namen je izobraževanje javnosti in šolske mladine o vlogi in pomenu gozda. Najštevilčnejši organizirani obiskovalci učne poti so učenci, dijaki in lovski pripravniki, včasih najdejo nanjo pot tudi skupine iz vrtcev ter otroci s posebnimi potrebami. V organiziranih skupinah s strokovnim vodstvom je poudarek na spoznavanju gozda, drevesnih vrst, starih običajev in naravnih procesov. Učna pot predstavlja tudi priljubljen kotiček za oddih in rekreacijo številnim Radovljičanom. Rednim obiskovalcem nudi nešteto možnosti za spoznavanje in občudovanje gozda v vseh barvah letnih časov, v svetlobi in senci, v soncu in snegu.
Ob 25. letnici ustanovitve učne poti je ZGS OE Bled v letu 2002 izdal zgibanko – vodnik po učni poti.
Severni del učne poti bo verjetno uničen zaradi gradnje avtoceste.

Prijave za organizirano vodenje:
Krajevna enota Radovljica,
telefon 04 53 15 861, (vodja KE Igor Lampe), Šercerjeva 37,
4240 Radovljica.
Vodenje traja 2 – 3 ure, pot je ravninska in primerna za otroke od 6 let naprej.

Učna pot nas poleg dejstev o gozdu seznanja tudi s tipi krajin in raznimi posegi v gozdni prostor
Gozdarska koča na koncu poti ima tradicionalno razdelitev prostora – na sredi ognjišče, ob straneh klopi in pogradi. Na stenah najdemo zakladnico starega orodja in posode.

Prostor na koncu učne poti ob gozdarski koči je primeren tudi za razne prireditve. V letu 2000 je bila tu osrednja slovenska prireditev ob tednu gozdov, v organizaciji Gozdarskega društva pa se je kuhala tudi kopa oglja.
Tekst in foto :Igor Lampe, Vida Papler - Lampe


Naravoslovna učna pot Pusti grad nas zbližuje z naravo, gozdom in kmetijsko krajino. Njen namen je predstavitev lepot naravne in kulturne dediščine na področju Lipniške doline in obuditev stare peš povezave med Radovljico in Kamno Gorico.
Pot je dolga 4940 m in jo je mogoče prehoditi v dveh urah. Skoraj v celoti poteka po poljskih in gozdnih poteh.
Izhodiščna točka, do katere je od radovljiške tržnice označena povezava z usmerjevalnimi tablami, je urejeno parkirišče pri tunelu pod železniško progo Ljubljana – Jesenice, ob cesti, ki vodi na radovljiško separacijo. Pot se nadaljuje skozi gozdiček proti Fuxovi brvi,kjer prečka reko Savo in nato sledi stari povezavi med Radovljico in Kamno Gorico. Pri kapelici na križišču pešpoti za Kamno Gorico in Globoko se pot obrne proti Galerijam. Preko Galerij s čudovitimi skalnimi balvani se pot dvigne na plato Zgornje Lipniške doline. Po poljskih poteh je pot usmerjena proti Pustemu gradu, nato pa se zaključi pri zadružnem domu na Lancovem.
Pot je v celoti označena z usmerjevalnimi tablami. Na poti je urejenih sedem informacijskih točk ter izhodiščna in končna točka. Informacijske točke so opremljene z lesenimi mizami, klopmi in informacijskimi tablami.
Na informacijskih tablah je prikazana trasa poti,
- razlika med sonaravnim in umetno osnovanim gozdom,
- Fuxova brv,
- reka Sava,
- radovljiško območje v geološki zgodovini,
- gozd in voda,
- živalski svet in rastlinski svet v gozdu,
- zgodovina Radovljice in Pusti grad.
Naravoslovna učna pot nas zbliža predvsem z naravo samo. Tu lahko spoznate lepote in raznolikost narave in preteklo zgodovino prebivalcev radovljiškega območja. Informativne točke na učni poti opozarjajo le na poglavitne sestavne dele narave, sama učna pot z bližnjo okolico pa pozornemu obiskovalcu nudi veliko edinstvenih primerov raznolikosti in pestrosti našega naravnega okolja.
Izvedbo projekta Naravoslovne učne poti Pusti grad so omogočili Občina Radovljica kot glavni investitor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot soinvestitor, lastniki zemljišč, ki so brezplačno odstopili služnostno rabo poti ter Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Bled, ki je od idejnega projekta do zaključka izvedbe vodil delo.
Tekst: Klemen Zalokar
Foto: Juš in Žan Debelak


