V gozdnogospodarskih načrtih, ki se izdelujejo za obdobje desetih let, je opisano stanje gozdov in njihove razvojne težnje, ki vključuje tudi analizo uspešnosti preteklega gospodarjenja, določeni so cilji ter smernice in ukrepi za uresničitev postavljenih ciljev pri obravnavi gozda. Nekoč je bil poglavitni in skoraj da edini cilj gospodarjenja z gozdovi proizvodnja lesa. Danes ob tem, sicer še vedno pomembnem cilju, vztrajno pridobivajo na pomenu novi cilji, povezani s pomembnimi funkcijami gozdov, kot so varovalna, biotopska, vodovarstvena, rekreacijska… Za objektivnejšo in racionalno oceno teh ciljev služi karta funkcij gozdov, ki je bila izdelana leta 2001 in se redno vzdržuje pri obnovi načrtov gozdnogospodarskih enot.
V postopku izdelave načrtov ZGS sodeluje tudi z organizacijami, pristojnimi za varstvo narave. Gozdovi, ki so opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, ter vsi gozdovi, ki se nahajajo na območjih NATURA 2000, so deležni še posebne pozornosti, kar pomeni, da se tu vse smernice in načrtovani ukrepi še posebej skrbno preučijo, upoštevaje tudi širše interese ohranjanja narave.
Pri zakonsko določenem postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je z javnimi razgrnitvami in obravnavami omogočeno sodelovanje lastnikov gozdov ter javnosti. Na obravnavah se lahko poda argumentirane pripombe na gozdnogospodarski načrt, ki ga ob koncu postopka v primeru gozdnogospodarskih enot sprejme Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v primeru gozdnogospodarskih območij pa Vlada Republike Slovenije.
