V prvem polletju 2008 je bilo po podlubnikih v gozdovih Slovenije napadeno skupno blizu 120.000 m3 lesne mase. Ta količina je na ravni celotne Slovenije za 40 % manjša kot v prvem polletju 2007. Najbolj se je količina poškodovane lesne mase zaradi podlubnikov zmanjšala v območni enoti Ljubljana in Kočevje, medtem ko se je močno povečala v območni enoti Bled. Tam so do začetka avgusta 2008 evidentirali že 40.000 m3 napadene lesne mase.
Poškodb zaradi podlubnikov je več tudi v območnih enotah Celje, Nazarje in Slovenj Gradec. Na teh območjih se je namnožitev povečala zaradi poškodb zlasti smrekovih gozdov po naravnih ujmah v letih 2006 in 2007.
V prihodnjih letih pričakujemo povečan napad podlubnikov zaradi poškodovanih gozdov po neurjih v letih 2008 !!
NASVETI LASTNIKOM GOZDOV
Pregledujte svoje gozdove. Ker so revirji veliki in obsegajo več tisoč gozdnih parcel, je možno, da revirni gozdar vsakega novega jedra lubadark ne odkrije pravočasno. Zato je od aprila do septembra priporočljivo, da vsak lastnik vsaj enkrat mesečno pregleda svoje gozdne parcele in preveri, kakšna je varstvena situacija. Če opazi napad lubadarja, sporoči svojemu revirnemu gozdarju, po obvestilu pa lahko takoj začne s pospravilom. Nekatera žarišča lubadarja so na težko dostopnih ali z gozdno infrastrukturo zaprtih pobočjih. Spravilo je tu možno z žičnico ali pa po predhodni gradnji vlak. Revirni gozdarji ZGS bodo vlake strasirali tako, da bo zagotovljena optimalna odprtost celotne površine gozdov.
Posek in spravilo lesa sta zelo nevarni opravili. Ta dela opravlja v svojih gozdovih le še 5 % lastnikov gozdov. Če lastniki niso vešči tega dela in nimajo potrebne opreme, naj delo čim prej oddajo usposobljenemu izvajalcu. Hiter posek napadenega drevja pomeni tudi boljšo odkupno ceno, saj v začetku les še ni bistveno razvrednoten.
Lastnike gozdov opozarjamo, da pri lastnikih, ki še niso opravili sanitarnih sečenj, redne sečnje niso dovoljene. Tudi lastnikom gozdov, ki v svojih parcelah nimajo snegoloma ali podlubnikov, predlagamo, da redne sečnje omejijo na minimum. Razloga sta dva: (1) nižja odkupna cena lesa, ker je ponudba z vetrolomnih površin zelo velika (2) trenutno veliko pomanjkanje izvajalcev gozdarskih storitev.
Solastniki naj izberejo pooblaščenca. V primeru solastništva ali nedokončanih dediščinskih postopkov je najbolje, da solastniki (upravičenci) izmed sebe izberejo pooblaščenca, ki bo urejal posek in komuniciral z javno gozdarsko službo. Če se solastniki med seboj ne morejo dogovoriti o izvedbi sanitarnega poseka, ali je njihovo bivališča zelo oddaljeno, jim javna gozdarska služba določi zastopnika, ki bo odgovoren za izvedbo varstvene odločbe.
PODLUBNIKI IN NEURJA V LETU 2008
Obseg poškodb je velik. Poletna neurja 2008 so po ocenah poškodovala 440.000 m3 lesne mase. Neurje 13. julija 2008 je poškodovalo pretežno smrekove gozdove na severnem delu GGO Ljubljana ter gornje graškem predelu GGO Nazarje (na področju občin Kamnik in Gornji Grad).
Pričakujemo povečan napad podlubnikov. Praviloma po vsaki obsežnejši naravni ujmi, v kateri so poškodovani pretežno iglasti, zlasti pa smrekovi gozdovi, beležimo nekajletne namnožitve podlubnikov. Tako lahko tudi v prihodnjih dveh do treh letih pričakujemo povečan obseg poškodb zaradi podlubnikov na gozdnogospodarskih območjih Nazarje in Ljubljana.
Veliki smrekov lubadar je že na delu. Polomljene in izruvane smreke predstavljajo idealna mesta na namnožitev podlubnikov, če ne bodo pravočasno posekana ter izpeljana iz gozda. Osmerozobi smrekov lubadar (Ips Typographus L.), ki med škodljivci povzroča največ škode v naših gozdovih, se v tem času zavrtava v poškodovane smreke in redi novo generacijo.
Zelo pomemben je gozdni red na sečiščih. Veliko nevarnost predstavljajo posamezne polomljene smreke ter posamezni polomljeni vrhači, ki jih je zaradi velikega obsega poškodovane površine težko evidentirati in zagotoviti pravočasno izdelavo. Nevarnost predstavlja tudi slabo izdelan gozdni red pri izdelavi poškodovanih smrek, kjer je zlasti zaradi prelomov veliko lesa manjvrednega. Obstaja nevarnost, da bo tak les neobeljen ostal v gozdu in predstavljal potencialna mesta za razvoj podlubnikov.
SMREKOV LUBADAR MOČNO UNIČUJE GOZDOVE NA ZGORNJEM GORENJSKEM
Stopnjevanje napada v letu 2008.
V GGO Bled je bilo v letu 2007 zabeležili rekordno količino lubadark (s podlubniki napadenih dreves), kar je posledica zimskega snegoloma na blejskem gozdnogospodarskem območju, ko je bilo poškodovane približno 150.000 m3 lesne mase, od tega največ iglavcev. Močan napad lubadarja se stopnjuje v letu 2008, saj je bilo do začetka avgusta odkritih že 40.000 m3 lubadark.
Najbolj ogrožene lokacije so: pobočja okoli Gorij, Radovna, Zgornjesavska dolina, bohinjska Spodnja dolina in širša okolica Radovljice. Do konca leta pričakujemo rekordnih 60.000 m3 lubadark, kar predstavlja tretjino poseka na tem območju.
Golosek kot Blejsko jezero. V letih 2007 in 2008 bo na območni enoti Bled zaradi podlubnikov na golo posekana površina gozda velika približno kot Blejsko jezero.
Posek drevja zaradi smrekovih lubadarjev
v Gozdnogospodarskem območju Bled za obdobje 1995-2007 in ocena za leto 2008
PREGLED NAPADOV PODLUBNIKOV PO LETU 1995
Močno povečanje v letu 2003.
Povečana namnožitev podlubnikov, ki jo beležimo v Sloveniji od leta 2003, je na ravni Slovenije dosegla višek v letu 2005, potem je začela upadati. Prevladujoči vzroki za namnožitev podlubnikov, predvsem na smreki in jelki, so izjemna suša v letu 2003, povišane temperature, pomanjkanje padavin v vegetacijski dobi, obsežne poškodbe po naravnih ujmah (žledolomi, vetrolomi, snegolomi), spremenjenost oziroma zasmrečenost naravnih sestojev, zastaranost smrekovih in jelovih sestojev in mnogokrat tudi opuščanje preventivnih varstvenih ukrepov, zlasti gozdnega reda in odvoza gozdnih lesnih sortimentov s kamionske ceste s strani nekaterih nevestnih lastnikov oziroma upravljavcev gozdov.
Zmanjševanje po letu 2006
Leto 2007 je bilo že drugo leto, ko se je količina zaradi škodljivih žuželk posekanega drevja v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala. V letu 2007 je bilo zaradi žuželk posekanih 512.136 m3, kar predstavlja 47 % od vsega varstveno-sanacijskega poseka oz. 16 % od vsega poseka v letu 2007. Glede na količino poseka na gozdno površino je bilo največ posekanega v GGO Kočevje, potem v GGO Ljubljana, Novo mesto, Bled, Slovenj Gradec. Največji upad poškodb zaradi podlubnmikov je bil v GGO Kočevje in Ljubljana, medtem ko so poškodbe narasle zlasti v GGO Tolmin, Slovenj Gradec in Bled.
Posek drevja zaradi podlubnikov za obdobje 1995-2007
KAKO IZGLEDA NAPAD PODLUBNIKOV V GOZDU
Jedro po lubadarju napadenih dreves
Veliko večino lubadark odkrijejo revirni gozdarji Zavoda za gozdove. Z žigom in rdečo piko označijo drevje, ki ga je nujno posekati, in izdajo lastniku gozda odločbo za hitro pospravilo. Za izvedbo poseka in drugih potrebnih zatiralnih del, določenih z odločbo, je odgovoren lastnik gozda.
